Ko sem tokrat obiskala Camargue je bilo območje precej izušeno. Zaradi tega je nastalo nekaj neverjetnih fotografij, ki prikazujejo izušeno prst. V objektiv mi je uspelo ujeti tudi evropskega bobra, ki je v začetku 20. stoletja skoraj izumrl (zelo cenjen je bil namreč njegov kožuh).

Tukajšnje camarške konje, ki se pasejo na zelenih pašnikih jahajo za pokrajino značilni kavboji, gardians, ki redijo črne bike. Prvotna bivališča teh pastirjev so bile gardianove koče. To je majhna, ozka stavba, ki jo sestavljata jedilnica in spalnica, preprosto opremljeni in ločeni z zaslonom iz trstike. Danes je na celotnem območju zaslediti majhno, nizko gradnjo, kjer so hiške v celoti bele. Zeleni, travniški pokrajini dajejo svojevrsten pečat.

Camargue je zanimiv tudi zaradi ravnih, nizkih lagun, ki so napolnjene z morsko vodo. Ko le-te zaradi močnega sonca izhlapijo, ostanejo usedline soli. Zato je Camargue pomemben tudi zaradi soljarske industrije.